Nedelja, 19.12.2021

Legende kluba: Boštjan Tratnjek

V želji po ohranjanju spominov iz bogate zgodovine beltinskega kluba bomo na naši spletni strani uvedli novo občasno rubriko, v kateri bomo opravljali pogovore in obujali spomine na pretekle dosežke z nogometaši in ostalimi pomembnimi akterji, ki so bil del nogometnega dogajanja v Beltincih v preteklosti. Naš prvi sogovornik je bil dolgoletni član kluba Boštjan Tratnjek.

Nogomet v Beltincih ima zelo dolgo tradicijo. Z njim so se domačini začeli ukvarjati že ob koncu dvajsetih let prejšnjega stoletja, leta 1949 pa je bil v Beltincih ustanovljen prvi nogometni klub pod imenom NK Mladost Beltinci. Za zlate čase beltinskega nogometa lahko štejemo leta med 1991 in 2000. Teh devet let oziroma sezon se je namreč v Beltincih igrala prva liga, del nje pa je bil tudi naš prvi sogovornik Boštjan Tratnjek.

Boštjan Tratnjek je Lipovčan, ki je velik del svoje kariere preživel v Športnem parku Beltinci. Potem, ko je oddelal vse mlajše mlajše selekcije kluba, je v dresu Beltincev igral med slovensko nogometno elito. Član Žutih je bil v prav vseh sezonah igranja v 1. SNL, dokopal se je do kapetanskega traku, prejel številne nagrade, med drugim je bil tudi športnik leta v občini Beltinci, prav tako se je podpisal pod enega najlepših zadetkov v zgodovini prve slovenske nogometne lige: »Na igranje v Prvi ligi me vežejo sami lepi spomini. Bilo je veliko vzponov in padcev, adrenalina ter prijateljskih vezi. Ko se je Slovenija osamosvojila, so se NK Beltinci naenkrat znašli v Prvi ligi in igrali smo s samimi dobrimi nasprotniki, kar je za naš klub pomenilo velik preskok. Najpomembneje je bilo, da smo v prvih dveh sezonah igrali pretežno z domačimi igralci. Naš glavni cilj je bil obstanek v Prvi ligi, kar nam je tudi uspelo in postopoma smo dosegali višji nivo igranja. V Beltincih smo imeli zelo veliko podpore s tribun; stadion je bil zmeraj nabito poln, ne glede na to ali smo igrali s slabšimi ali zelo dobrimi tekmeci. Ko spremljam sedanje tekme se mi prebudijo spomini na stadione, kjer sem igral in na bivše soigralce, ki sedaj delujejo kot trenerji mlajših generacij.« Kljub temu, da je bil obisk v Beltincih zmeraj visok, pa so za dodatno popestritev poskrbele predvsem tekme z ekipami iz vrha slovenskega nogometa: »Za naš kraj so bile vedno nekaj posebnega tekme z NK Muro. Ti derbiji so dvigovali veliko prahu že nekaj časa pred samo tekmo, saj smo vedeli, da se bo zbralo ogromno število navijačev, to pa je prineslo tudi veliko napetosti in adrenalina. Nekaj posebnega so bile tudi tekme z NK Olimpijo in NK Mariborom, ki sta izstopala s kvalitetnimi igralci ter v nas vzbudila neverjetno motivacijo in željo po zmagi«.

V devetih prvoligaških sezonah je Tratnjek v dresu Beltincev zbral 226 nastopov med elito, kar je tudi klubski rekord. Na prvoligaških zelenicah se mu je sedemkrat uspelo vpisati med strelce, prav gotovo pa mu bo za vselej v spominu ostal predvsem gol za zmago proti Celju 14. aprila 1996. Takrat je Tratnjek Beltincem zmago na Skalni kleti priigral v 90. minuti in sicer na spektakularen način, saj je domačega vratarja Zupana premagal s sredine igrišča. Televizija Slovenije zadetka takrat ni uspela najbolje posneti, zato smo žal prikrajšani enega najlepših zadetkov v zgodovini lige, je pa bil Tratnjek po tem golu deležen velike medijske pozornosti: »To je bil neverjeten občutek, saj je Celje imelo zelo dobro ekipo, ki je proti nam konstantno zmagovala. Še vedno se živo spomnim tega trenutka, ko sem sprejel žogo na svoji polovici igrišča, opazil, da je vratar malo izven svojega gola in izkoristil priložnost za zadetek. Takratni vratar Celja je bil Branko Zupan, ki je danes strokovni komentator tekem na TV Slovenija. Ko zasledim njegove prispevke se mi spomini obudijo in na obraz se mi prikrade nasmešek. Ta zmaga nam je ponudila priložnost, da bi NK Beltinci prvič v zgodovini igrali v Evropi; to nam na žalost ni uspelo, smo pa vseeno doživeli velik uspeh in končali sezono na zelo visokem mestu.«

Tratnjek je v vseh teh letih sodeloval s številnimi različnimi trenerji: »Veliko vlogo v moji karieri je imel trener Zoran Crikvenčić, ki je opazil moj talent in me pri 14 letih priključil članskemu moštvu. Tako sem že pri 16 letih postal standardni igralec članskega moštva, kar je zame pomenilo nekaj neverjetnega. Z velikim veseljem se spominjam tudi sodelovanja s trenerjem iz Hrvaške; to je bil Petar Nadoveza, pri katerem smo dosegali zelo dobre rezultate, premagovali Olimpijo, Maribor, Muro in napredovali v vseh pogledih. V tem času smo imeli zelo kvalitetno ekipo. H kvaliteti našega kluba je veliko pripomogel tudi Đalma Marković, ki je prišel v naš klub v času, ko smo bili na zadnjem mestu z zelo velikim točkovnim zaostankom. Đalma nas je tako rekoč prerodil, saj nam je uspelo obstati v Prvi ligi. Kar je bilo pri njem zanimivo je bilo, da je na svoj način od nas zahteval perfekcijo. Npr. nogometne čevlje smo si morali zavezati po njegovo (ob strani), da smo se izognili kazni. Pred začetkom vsake tekme je preveril v kakšnem stanju je nogometno igrišče in vsakemu igralcu menjal krampone. Nemogoče je bilo dobiti sponzorja za nogometno opremo, saj nam je zaradi odvečne teže Adidas kopačk potrgal značilne tri črte ob strani. Kljub strogim ukrepom smo pod njegovim vodstvom igrali enega najlepših nogometov v Sloveniji.«

Tratnjek je bil zvest klubu tudi, ko ni bilo vse v najboljšem stanju, Beltince pa je zapustil leta 2000, potem ko je Potrošnik zasedel zadnje mesto v 1. SNL in izpadel iz lige. Svojo zadnjo tekmo v žutem dresu je odigral 30. aprila 2000 v Murski Soboti, ko so črno-beli visoko premagali Beltince s 6:0. Po končani zgodbi v Beltincih se je preselil v lendavsko Nafto, tudi po končani igralci karieri pa je ostal v nogometu. Toda Beltince bi lahko zapustil že prej, ko so se pojavile določene težave v klubu. Kaj je botrovalo k temu, da je tako dolgo zvest svojemu domačemu klubu? »Res sem imel nekaj ponudb drugih klubov iz Slovenije, a sem se na koncu vedno odločil, da ostanem v Beltincih, ker so prevladala čustva in navezanost na domači kraj. Občutki igranja so bistveno drugačni, saj doma ne šteje le denar.«

Tudi po končani igralski karieri se je Tratnjek srečeval z nekdanjimi soigralci, le da v drugačni vlogi: »Z nekaterimi bivšimi soigralci smo se po svojih nogometnih karierah srečevali na tekmah, a tokrat v vlogi trenerjev. Med drugim smo se veliko pogovarjali o naših najboljših časih in obujali spomine.«

Koliko pa Boštjan Tratnjek dandanes spremlja ND Beltince? »Beltince spremljam večinoma preko rezultatov in mislim, da je 2. SNL za Beltince najprimernejša, saj lahko tako mladi igralci dobijo veliko priložnosti za igranje in se dokažejo,« je še zaključil naš sogovornik.